»Ja, če ti prebereš roman mojega očeta.«

»Življenje težka, nerešljiva je uganka / in vprašaj, ki si odgovora želi; / mladost pa, nerazsodna neugnanka, / ne ve: vprašaju često pomišljaj sledi.«

»Sin umori očeta. / Kaj očeta? / Dva očeta!«

»Slika v spomin na očeta«

»Težko nam je, da so bili naši očetje, stari in prastari očetje, ki so vodili to vojno, vpleteni v te zločine.«

»rasti belica / – v imenu očeta in sina in svetega duha – / da ti ustvarim nebo / pod katerim boš samo ti kraljica.«

»Najbrž bi lahko svojega očeta vprašala kaj o Julesu Straussu, a ga nikoli nisem. Moj oče je umrl, ko sem bila stara 20 let, preden sem si ga upala spraševati o vojni, o njegovih starših in starih starših, o njegovih čustvih in spominih.«

»Napraviti narodni pesmi novo redakcijo se pravi, grešiti zoper narodno pesem; zapisati novo varijanto pa se pravi, pridobiti nov kamen za zgradbo poslopja narodne poezije«

»Vurnik pa se je zavestno lotil snovanja domačega – slovenskega narodnega sloga.«